Bibliografija

ponedeljek, 4. september 2017

4. september

Živijo!


Teme, ki so priporočene, so namenjene spodbujanju vaše domišljije in niso zavezujoče. Predstavljajo neke vrste sprožilca misli, predstav, slik in različnih perspektiv. Pisci odgovarjajo na taka povabila na različne načine. Nekateri se striktno držijo teme, nekateri vidijo v svojih mislih konkretne slike, nekateri bolj abstraktne. Običajno je najbolje, da začnete s pisanjem hitro, brez prevelikega premišljevanja in interpretacije tega, kar ste prebrali. Po mojem mnenju še vedno velja, da je prva misel najboljša misel, zakaj je torej ne bi razvijali naprej?
Vabim vas torej v divjino in odprto pisanje, pri tem se popolnoma prepustite svoji intuiciji.



Tema dneva: Ujame te nevihta, ti pa si brez dežnika. Mimo pripelje avto in te zmoči do kosti.

nedelja, 3. september 2017

3. september

Živijo!

Imate pripravljeno beležko za pisanje? Teme v tem priročniku so zelo različne. Pojavljajo se kot stavki, v premem govoru, med narekovaji, v nedokončanih stavkih ali odlomkih besedil znanih pisateljev ... Nekateri stavki so zapisani kot pripovedni, nekateri so velelni, vzklični, vprašalni ali pogojni, lahko pa vsebujejo samo eno besedo.

Ko pišete, pišite svobodno, s tematiko se ne obremenjujte preveč. Poljubno menjajte čas, lahko se sprehajate med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Lahko pišete v 1. osebi ali v 2. in 3. osebi, lahko podajate svoje subjektivno mnenje ali pa poskušate biti objektivni. Pišete lahko v moškem ali ženskem spolu. Uporabljajte resnična ali izmišljena imena za svoje like, poskušajte se vživeti v njihovo vlogo, pišite izmišljije ali pa resnične dogodke, ki so se vam zgodili, pišite po spominu.

P. S. Prebudite v sebi svojo pisateljsko strast.


Tema dneva: Bil je prelep poletni dan.



sobota, 2. september 2017

2. september

Živijo!

Nov dan je pred nami in upam, da vas daje radovednost, na katero temo bomo danes razmišljali in pisali. Če še niste pripravljeni, ni nič narobe, kajti čas, ki ste si ga določili za 10- do 20-minutno dnevno pisanje v beležnico, je predvsem stvar vaše odločitve in vaših navad. Naj vas beležnica spremlja ves čas. Pišete lahko kjerkoli in kadarkoli.

P. S. Ljudje za svoje življenje vselej krivijo zunanje okoliščine. Na tem svetu uspevajo samo ljudje, ki se pogumno napotijo iskat okoliščine, kakršne si želijo; če pa jih ne morejo najti, jih ustvarijo sami, je dejal George Bernard Shaw, irski pisatelj, Nobelov nagrajenec.



Tema dneva: Pišemo o dogodku, ko je nekdo zavrnil našo prošnjo in rekel: »Ne!«

petek, 1. september 2017

1. september

Živijo!



Vstopili smo v mesec september, čas, ko se nehajo počitnice, dopusti, poletje se počasi končuje, prihajajo jesenski dnevi, sprememba temperature, običajna ohladitev in predpriprava za naše nove projekte. Ne glede na to, kdaj ste začeli s pisanjem pisateljskega dnevnika, zdaj je morda pravi čas za preobrat (kakršenkoli).

Ali se vam kdaj zgodi, da se počutite popolnoma izpraznjeni, brez "pametnih" misli, kajti misli krožijo v naši glavi neprestano, če drugega ne, so to misli, da je naša glava prazna in se ne moremo zbrati za nobeno stvar?
Ob takih trenutkih je najbolje, da nekaj storimo. Privoščimo si sprehod ali pa morda toplo kopel. Kar nam je ljubše. Potem preberimo temo dneva. In pisanje bo steklo samo od sebe.

P. S. Domišljaš si, kar ustvarjaš, želiš si, kar si domišljaš, in nazadnje ustvariš, kar hočeš, je dejal George Bernard Shaw, irski pisatelj, Nobelov nagrajenec.




Tema dneva: Današnji dopoldan


Pišemo, kako smo preživeli današnji dopoldan.


nedelja, 1. januar 2017

Za vsak dan nova tema


Za vsak dan nova tema za kreativno pisanje, dnevnik za pisanje 


Na idejo za kreiranje dnevnih vaj sem pomislila ob premišljevanju, kako popestriti delavnice kreativnega pisanja in na kakšen način sprostiti domišljijo in morebitne blokade, ki jih imajo pri pisanju začetniki. Predvsem sem želela kreirati motivacijski sistem, ki bi ljubitelje pisanja spodbudil, da storijo prvi korak in kasneje pri pisanju tudi vztrajajo. Sprva manj ambiciozen projekt je prerasel v večjega, začela sem pisati blog, teme sem dnevno objavljala in jih pošiljala članom delavnic kreativnega pisanja. Ti so vaje lepo sprejeli in mi svetovali, naj objavim tudi knjigo. In zdaj je tu pred vami, imenujem jo kar dnevnik za pisanje. Dnevnik je razdeljen na štiri knjige. Prva knjiga je namenjena za prvo trimesečje (september, oktober, november), druga za december, januar, februar, tretja za marec, april, maj in zadnja, četrta knjiga, za junij, julij in avgust.


Da bi pisali, je treba pisati. 


Dnevna vaja vsebuje uvodno besedilo, ki nas velikokrat spodbudi k pisanju, in temo, o kateri na tisti dan razmišljamo in pišemo. Na začetku so priporočila preprosta in predvsem motivacijsko naravnana, kasneje pa preidejo tudi na bolj zahtevna področja literarne teorije. Največkrat priporočila in tema niso neposredno povezani, prav zaradi asociativnega pisanja, ki ga toplo priporočam. Prav tako zagovarjam kratek čas pisanja (10 do 20 minut).


Za tiste, ki želijo bolj poglobljeno znanje, je na voljo seznam priporočene literature na koncu knjige.


Lastnoročno pisanje

Najbolje je, da pišemo na roko. Toda, zakaj lastnoročno pisati v dobi računalnikov in pametnih telefonov, saj smo vendar prešli iz dobe pisanja na roko v tipkanje po tipkovnici? Eden od razlogov je zagotovo poseben čar rokopisa, na katerega smo skoraj že pozabili, in ga zdaj ohranjajo le na delavnicah kaligrafije in seveda, pisatelji in pesniki. Drugi razlog je v razlagi, da je pisanje na roko bolj povezano s pismenostjo, kot bi pričakovali. Danes skorajda nihče več ne piše lastnoročno, bolj pripravna je elektronska pošta in pisanje kratkih sporočil s pomočjo tipkovnice, pogovarjamo se prek družbenih omrežij in množično uporabljamo internet. Kakorkoli je komunikacija prek računalnikov in telefonov neizbežna in priročna, se mi zdi škoda, da vse manj pišemo na roko.
Strokovnjaki pravijo, da se s pomočjo lastnoročnega pisanja v možganih ustvarjajo določene mrežne povezave, ki jih je treba vzdrževati. Če pisanja ni, potem impulza v levi hemisferi možganov ni (ob predpostavki, da pišemo z desnico). Čeprav nevrofiziologija še ni povsem raziskala neposredne povezanosti razvoja razumevanja jezika z lastnoročnim pisanjem, nam dokazujejo pomembnost pisanja na roko tudi izjave pisateljev in pesnikov. Veliko jih pravi, da so le tako dovolj inventivni, intuitivni, lucidni in tudi zadostno produktivni.
Morda se sliši nenavadno, celo smešno, porečete, pa je lastnoročno pisanje tudi fizično delo in predstavlja pomemben razlog, da se odločimo zanj. Pri njem namreč sodelujejo telo, roka in čutno zaznavanje, ki se vzpostavi, medtem ko premikamo svinčnik po papirju. Včasih lahko začutimo med pisanjem utrip srca, med prsti začutimo lasten vdih in izdih in se naravnamo v položaj sprejemanja in pisanja misli, ki nas spreletavajo in silijo iz naše podzavesti. Ročno pisanje je torej fizična in duhovna, predvsem pa globoko intimna dejavnost.


Prvi priporočili za pisanje sta torej dve: pišimo na roko in pišimo vsak dan. Dovolj je naša pripravljenost, tale dnevnik ali beležka, pisalo in določitev časa, kdaj bomo pisali. Za tiste, ki prisegajo na računalnik in se jim zdi pisanje na roko praktično nemogoče in izgubljanje časa, tudi prav. Vsak naj pač izbere svoj način, takega, ki mu najbolj ustreza.


Navodila za pisanje


Navodila so preprosta. Nastavimo si časovnik, ki nas opozori, kdaj je mimo 10 ali 20 minut. Najprej preberemo temo in za trenutek razmislimo o njej, nato se prepustimo svojim prvim asociacijam. Prosto se predamo mislim in jih zapisujemo tako, kot nastajajo. Pri tem naj nas ne skrbijo slovnična in druga pravila. Predvsem pa ni dobro, da smo do svojega besedila kritični. Pisateljeva beležka bo na tak način iz dneva v dan polnejša, vedno bolj bomo vešči pisanja in tudi samozavestnejši. Ko bomo kasneje zapiske, misli in pripovedi prebirali, se nam bodo zdela nekatera besedila slaba, nekatera nerazumljiva, nekatera pa naravnost briljantna. Prav ta lahko postanejo vir in navdih za resnejše pripovedi v prihodnosti.


Naj postane vsakodnevno pisanje vaš novi življenjski stil. Redno pisanje je dejavnost, ki lahko preraste v strast, kajti popelje nas na dolgo potovanje, v svet domišljije in sanj. V mislih se preselimo v življenja likov, jih oživljamo, osmislimo njihova življenja, dejanja, načrtujemo njihove uspehe in neuspehe ter poskrbimo, da nas omrežijo. Ni ga bolj vznemirljivega potovanja in ni večje avanture, kot je pisanje. Končni izdelek je zgodba, pripoved. Sijajna pripoved je tista, ki vpliva na čustva bralcev, tako da jih ob branju skrbi, kako se bodo liki iz zgodb odzivali, se odločali; z njimi sočustvujejo, razmišljajo o njihovih dejanjih in jim celo sodijo.

Ko nas strast za pisanje zagrabi, nas zlepa ne spusti iz svojega objema. Dnevno pisanje po sistemu 365 tem sem tudi sama preverila in pisala po priporočeni dnevni temi. Se da!

Veliko užitkov ob pisanju!




Vanja Čibej






BIBLIOGRAFIJA



Alenka Žbogar, Kratka proza v literarni vedi in šolski praksi, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, 2007.

Andreja Perić, Minimalizem in sodobna slovenska kratka proza, Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2011.

Anthony Robbins, Prebudite velikana v sebi, Lisac & Lisac, Ljubljana, 2000


Andrej Blatnik, Pisanje kratke zgodbe: od prvopisa so natisa, Literarno-umetniško društvo Literatura, Ljubljana, 2010.

Andrej Tarkovski, Ujeti čas, EWO, Ljubljana, 1997.

Aristotel, Nikomahova etika, Slovenska matica v Ljubljani, 2002.

Bernard Rajh, Govoriti in povedati, Uvod v študij (slovenskega) jezika, Založba Aristej, Maribor, 2013.

Bonni Goldberg, Room to write, jeremz P. Tarcher/Putnam, New York, 1996.

Fernando Savater, Etika za Amadorja, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1998.

Herta Müller, Vrag tiči v zrcalu, KUD Apokalipsa, Ljubljana, 2011.

Madison Smartt Bell, Narrative Design, Library of Congress Cataloging-in-Publication Data, 1997.


Janko Kos, Morfologija literarnega dela, Literarni leksikon, Državna založba Slovenije, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, Ljubljana, 1981.


Jean Paul Sartre, Zid Besede, Izbrana dela, Cankarjeva založba, Ljubljana 1981.

John Gardner, Umetnost pripovedništva, Umco, Ljubljana, 2010.

Jože Toporišič, Stilnost in zvrstnost, Inštitut za slovenski jezik Franca Ramovška, SRC SAZU, Ljubljana, 2008.

Judy Reeves, A writer's Book of Days, Library of Congress Cataloging-in-Publication Data, New Word Library, Novato, California, 1999;

Jurgen Wolff, Your writing coach, Library of Congress Cataloging-in-Publication Data, 2009.

Linda Jarosch, Anselm Grün, Kraljica in divja ženska, Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2009.

Marko Uršič, Štirje časi, Poletje, 1. del: O renesančni lepoti, Cankarjeva založba, Ljubljana 2004.

Matjaž Kmecl, Mala literarna teorija, Založba Borec, Ljubljana, 1976.

Michal Viewegh, Učna ura ustvarjalnega pisanja, Študentska založba, Ljubljana, 2010.

Robert McKee, Zgodba. Umco, Ljubljana, 2008.

Rust Hills, Writing in General and Short Story in Particular, Houghton Mifflin Company, New York, 2000.

Silva Trdina, Besedna umetnost II, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1973

Stephen King, On Writing, Pocket books a division of Simon and Schuster, Inc., New York, 2002.

Tone Smolej, Matej Hriberšek, Retorične figure, Ljubljana, DZS, 2006

Zoran Milivojević, Emocije, Razumevanje čustev v psihoterapiji, Psihopolis inštitut d.o.o., Novi Sad, 2008.